STROKOVNI SLOVAR: | ||
Beseda: | Opis: | |
Absolutna ničla | spodnja temperaturna meja; po Nernstovem pravilu je a. n. pri – 273,15° Cezija ( o Kelvinov ) načelno nedosegljiva. V bližini a. n. pride do posebnih kvantno mehanskih pojavov. Absolutna temperatura, Kelvin. | |
Absorbent | snov, ki absorbira pline in pare. | |
Absorpcija | vpijanje oz. raztapljanje plinov v drugih snoveh (npr. amoniak v vodi, vodikov klorid v natrijevem lugu ipd.). | |
Adsorpcija | vezanje plinastih ali raztopljenih snovi na površini trdne snovi kot posledica molekulskih sil. Naspr. Pojav (odpuščanje adsorbata s površine adsorbenta) se imenuje desorpcija. | |
Adiabatna sprememba | je sprememba stanja termodinamskega sistema, pri kateri ta ne odda nobene toplote okolici niti je ne prejme, spreminja pa se temperatura, prostornina in tlak. | |
Agregatna stanja | fizikalna stanja snovi, ki se razlikujejo po notranji urejenosti molekul, atomov ali ionov. Trdno, kristalno stanje: delci imajo v prostorski mreži stalna mesta. Tekoče:molekule se med seboj dotikajo in so gibljive. Plinasto: molekule prosto letajo in včasih zadevajo druga ob drugo. Poleg tega je še plazmatično stanje: z njim označujemo popolnoma izolirani plin. Na prehodu iz enega a.s. v drugo snov sprejme oz. odda energijo. | |
Atom | je najmanjši delec elementa ali spojine. | |
Baterija | glej snop | |
Baza | je snov, ki nevtralizira kislino s tem, da sprejme vodikove ione. | |
Boyle mariottov zakon | če je temperatura stalna, se prostornina plina s povečanjem tlaka zmanjšuje (prostornina in tlak sta bratno sorazmerna). | |
Charlesov zakon | ob stalnem tlaku se plin ob segrevanju razteza (prostornina in temperatura v Kelvinih sta premosorazmerni). | |
Čista snov | je snov, ki jo sestavljata samo en element ali spojina in ne vsebuje nobene druge snovi. Celzijeva temperatura. Temperatura,ki jo merimo na Celzijevi skali,kjer je nič stopinj (0°C) pri zmrzišču vode in sto stopinj (100°C) pri njenem vrelišču. | |
Daltonov zakon parcialnih tlakov | skupni tlak, ki ga ima mešanica plinov (ki ne reagirajo med seboj), je vsota parcialnih tlakov posameznih plinov v mešanici. | |
Dewar | glej mobilna posoda | |
Eksotermna reakcija | je kemijska reakcija, med katero se toplota sprosti v okolje. | |
Element | je snov, ki jo s kemijsko reakcijo ne moremo razcepiti v enostavnejše snovi. | |
Endotermna reakcija | je kemijska reakcija, med katero se toplota absorbira iz okolja. | |
Entalpija | je količina energije, ki jo vsebuje snov. Ne moremo je meriti direktno, lahko pa merimo njeno spremembo med reakcijo. | |
Entalpijski diagram | je diagram, ki prikazuje spremembo entalpije za reakcijo. | |
Faza | je ločen del zmesi več snovi v dveh ali več agregatnih stanjih. | |
Fizikalna sprememba | je sprememba ene ali več fizikalnih lastnosti spojine. | |
Fizikalne lastnosti | so vse lastnosti spojine razen tistih, ki vplivajo na njeno vedenje v kemijski reakciji. | |
Fluid | je snov, ki teče, lahko je plin ali tekočina. | |
Gay lussacov zakon | če je prostornina plina stalna, se tlak z večanjem temperature povečuje (tlak in temperatura sta premosorazmerna). | |
Gostota | masa prostorninske enote snovi. Izračunamo jo tako,da delimo maso spojine z njeno prostornino,merimo pa jo v kilogramih na kubični meter. | |
Heterogena snov | je snov, katere sestava in lastnosti so na različnih mestih različne. | |
Hlapna snov | tekočina,ki z lahkoto izpareva ali sublimira, npr. Bencin. | |
Homogena snov | je snov, ki ima vsepovsod enake lastnosti in sestavo. | |
Idealni plin | je hipotetični plin, ki se obnaša na »idealen« način. Njegove molekule nimajo prostornine, se ne privlačijo, se hitro gibajo v ravnih črtah in ne izgubljajo energije pri medsebojnih trkih. | |
Inertna snov | nereaktivna snov. Take snovi zelo nerade sodelujejo v kemijskih reakcijah,npr. žlahtni ali inertni plini. | |
Izhlapevanje | je sprememba tekočega agregatnega stanja v paro pri nižji temperaturi kot je vrelišče tekočine. | |
Jeklenka | je kovinski cilinder, pripravljen za shranjevanje plinov v plinastem in utekočinjenem stanju | |
Kalorija | enota za energijo. Ena kalorija (1 cal) je količina toplote,ki je potrebna,da segrejemo en gram (1 g) vode za eno stopinjo Celzija ( 1°C). | |
Kemijska reakcija | iz reaktantov nastanejo produkti. | |
Kemijske lastnosti | so lastnosti, ki povzročajo značilno vedenje spojine med kemijsko reakcijo. | |
Kemijsko ravnotežje | je dosežena stopnja v reverzibilni reakciji v zaprtem sistemu, reakcije v desno in v levo potekajo z enako hitrostjo. | |
Koncentracija | je termodinamska fizikalna količina, ki izraža množino topljenca glede na množino topila. Koncentracijo je moč podati na več načinov, v kemiji so v rabi predvsem: | |
o molarna koncentracija oz. molarnost (Enota mol/l), | ||
o normalna koncentracija oz. normalnost (Enota N) | ||
o molalna koncentracija (oznaka m) (Enota mol/kg) | ||
o molski delež ali molski ulomek (oznaka Xn) ,brez enote | ||
o masni delež ali odstotna koncentracija ali utežna koncentracija (oznaka % oz. | ||
o ut%) m2 / (m1 + m2), brez enote oz. x100 je izraženo v %, | ||
o volumski delež ali volumska koncentracija (oznaka % oz. vol%) ; V2 / (V1 + V2), | ||
o brez enote oz. x 100 se izrazi z vol%. | ||
Kondenzacija | je sprememba agregatnega stanja iz pare v tekočino. | |
Konstanta | številčna vrednost,ki se ne spreminja. | |
Kriogenika | je veja znanosti, ki proučuje uporabo lasnosti snovi pri nizkih temperaturah (nižjih od -150°C). | |
Kriogena posoda | je posoda za shranjevanje nizkotemperaturnih utekočinjenih plinov. | |
Kritična temperatura | je temperatura, nad katero plina ne moremo utekočiniti samo z višanjem tlaka. | |
Kvalitativne lastnosti | so tiste lastnosti, ki jim ni mogoče pripisati številčne vrednosti, npr. vonj, okus, barva. | |
Kvantitativne lastnosti | so lastnosti, ki jih lahko merimo in jim pripišemo določeno številčno vrednost, npr. tališče, vrelišče, masa*, trdota in gostota*. | |
Ledišče | je temperatura pri kateri snov zmrzne. | |
Masa | merilo za količino snovi. Merimo jo v kilogramih s tehtanjem,ni pa isto kot teža. Sila na podlagi (proti središču zemlje),teža,je torej merilo za maso predmeta. | |
Mobilna posoda | je premična tlačna posoda namenjena transportu in uporabi utekočinjenih tehničnih plinov | |
Mol | je standardna enota za snovi. En mol vsebuje enako št. Delcev, kot je atomov v 12 gramih izotopa ogljika 12. | |
Molekule | so iz dveh ali več tisoč med seboj povezanih atomov. | |
Molska masa | je masa enega mola določene snovi. Je relativna atomska ali molekulska masa snovi, izražena v gramih. | |
Molska prostornina | je prostornina enega mola katere koli snovi, izražena v kubičnih decimetrih. | |
Nasičen | je oznaka za raztopino, ki pri dani temperaturi ne more več raztopiti topljenca. | |
Oksidacija | je kemijska reakcija, v kateri se zgodi ena od naslednjih reakcij: | |
o Element ali spojina sprejme kisik. | ||
o Spojina odda vodik. | ||
o Atom ali ion odda elektrone. | ||
Oksidacijsko število | je število, ki pokaže oksidacijsko stanje elementa v spojini. | |
Oksidant | je snov, ki sprejme elektrone in s tem povzroči oksidacijo druge snovi. | |
Para | je vrsta plina, ki se pri višjem tlaku utekočini. | |
Parcialni tlak | je tlak, ki bi ga vsak posamezni plin v mešanici plinov imel, če bi sam napolnil prostornino, ki jo zaseda mešanica. | |
Plin | je stanje, v katerem ima snov določeno maso, nima pa določene prostornine ali oblike. | |
Plinohram | je plinski rezervoar, ki je namenjen za hranjenje utekočinjenega naftnega plina. | |
Plinomer | je števec porabe plina. | |
Plinska faza | glej agregatno stanje – plinska snov | |
Plinski zakoni | molekule so v plinu daleč narazen in se hitro, neurejeno gibajo. Skupna prostornina molekul plina je v primerjavi s prostornino, ki jo zaseda plin, veliko manjša, privlačne sile med molekulami so zelo šibke. To splošno obnašanje opisuje več plinskih zakonov. | |
Plinsko trošilo | je naprava, ki je priključena na plinovodno omrežje in pri obratovanju troši plin (plinska peč, štedilnik …). | |
Prostornina | merilo za prostor,ki ga zavzame telo. Pri pravilno oblikovanih telesih jo lahko izračunamo s preprosto meritvijo. Pri predmetih nepravilne oblike ponavadi določimo prostornino z merjenjem prostornine vode,ki jo telo izpodrine. Prostornino merimo v kubičnih decimetrih. | |
Reakcijska entalpija | ali reakcijska toplota je količina toplotne energije, ki se porabi ali absorbira med kemijsko reakcijo. | |
redoks reakcija | označuje kemijsko reakcijo, kjer poteka oksidacija in redukcija. | |
Reducent | je snov, ki odda elektrone in s tem povzroči redukcijo druge snovi. | |
Redukcija | je kemična reakcija, v kateri se zgodi ena od naslednjih stvari: | |
o Spojina odda kisik | ||
o Spojina ali element sprejme vodik. | ||
o Atom ali ion sprejme elektron. | ||
Regulator tlaka | naprava za uravnavanje tlaka | |
Relativna atomska masa | (Ar) ali atomska teža je povprečna masa | |
Relativna gostota plina | je gostota plina v primerjavi z gostoto vodika. Izračunamo jo tako, da delimo gostoto plina z gostoto vodika. Je razmerje in nima enot. Ponavadi je izražena kot relativna gostota napram zraku [ rel. gostota (zrak = 1)]. | |
Relativna molekulska masa | (Mr) imenujemo jo tudi molekulska teža, formulska teža ali formulska masa. Je masa molekule elementa ali spojine, deljena z eno dvanajstino mase atoma ogljika 12. Enaka je vsoti relativnih atomskih mas atomov v molekuli. | |
Skupina | je navpična skupina elementov v periodnem sistemu. Elementi iste skupine imajo isto število elektronov na zunanji lupini, zato podobne kemijske lastnosti. | |
Snop | je snop kovinskih cilindrov-jeklenk, pripravljenih za shranjevanje plinov v plinastem ali utekočinjenem stanju. | |
Splošna plinska enačba ali plinski zakon | kaže povezave med tlakom, prostornino in temperaturo določene mase plina. | |
Spojina | je združba dveh ali več elementov. Ločimo jih lahko samo s kemijskimi reakcijami. | |
Sprememba agregatnega stanja | je fizikalna sprememba snovi iz enega agregatnega stanja v drugo. | |
Strjevanje | je sprememba tekočega v trdno agregatno stanje snovi. | |
Sublimacija | je prehajanje trdnega agregatnega stanja v plinasto. | |
Sveženj | glej snop | |
Tališče | je temperatura, pri kateri se snov tali in je enaka temperaturi ledišča. | |
Taljenje | je prehajanje iz trdnega v tekoče stanje zaradi segrevanja. | |
Tekoča faza | glej agregatno stanje – tekoča snov | |
Tekočina | je stanje, ko ima snov določeno maso in prostornino vendar lahko spreminja obliko. | |
Teža | sila,s katero Zemlja privlači telo. Je produkt mase predmeta in težnostnega pospeška,izražamo jo v newtonih. Teža predmeta se lahko spreminja z zemljepisno širino in višino,njegova masa pa je povsod enaka | |
Topilo | je snov, v kateri se pri tvorbi raztopine raztopi topljenec. | |
topljenec | je snov, ki se pri tvorbi raztopine raztopi v topilu. | |
Topnost | je količina topljenca, ki se raztopi v določeni količini topila pri določeni temperaturi. | |
Trdna snov | je snov z določeno maso, prostornino in obliko. | |
Trojna točka | Točka,pri kateri hkrati obstajajo plinska,tekoča in trdna faza. Določata jo temperatura in tlak. | |
Uplinjanje | je sprememba trdne snovi ali tekočine v plinasto. | |
Utekočinjen naftni plin | je skupni naziv za propan, butan in njuni mešanici v različnih razmerjih. | |
Vrelišče | je temperatura pri kateri snov zavre. | |
Vrenje | je prehajanje tekočega agregatnega stanja v plinasto. | |
Zamrznitev | je sprememba tekočega agregatnega stanja v trdno. | |
Zmes | je mešanica dveh ali več elementov/spojin, ki med seboj niso kemijsko povezani. |
© Giztp 2015